Kako v otroštvu oblikujemo prepričanja?
Od najzgodnejših let poskušamo razumeti svet okoli sebe. Izkušnjam pripisujemo pomen in se skozi njih postopoma učimo, kako razumeti sebe, druge in svet.
Otrok pri tem še nima širše življenjske perspektive, zato si lahko določene izkušnje razlaga na način, ki se mu v tistem trenutku zdi smiseln in mu daje občutek varnosti.
Če ga vrstniki nenehno zavračajo, se lahko v njem pojavi občutek: »Morda je z menoj nekaj narobe.«
Ob pogosti kritiki se lahko razvije prepričanje: »Nisem dovolj dober.«
Če njegove potrebe pogosto ostajajo neslišane, lahko začne verjeti: »Moje potrebe niso tako pomembne.«
Taki notranji sklepi služijo kot varovalo pred tem, da bi se ponovno izpostavil izkušnjam, v katerih je bil zavrnjen ali pa je dobil občutek, da ni dovolj dober. Sčasoma ti notranji sklepi prispevajo k oblikovanju globljih prepričanj o sebi, drugih in življenju na sploh. Ta prepričanja kasneje vplivajo na to, kako razumemo določene situacije, kaj pričakujemo in kako se nanje odzivamo.
Ne pomenijo nujno, da bomo vedno razmišljali ali delovali na enak način. Lahko pa postanejo nekakšen notranji filter, skozi katerega doživljamo izkušnje svojega življenja in jim pripisujemo določen pomen. Ker so ti notranji filtri nezavedni, se po njih ravnamo avtomatično in s tem utrjujemo njihovo veljavnost. Tako se pogosto dogaja, da se znajdemo v situaciji, kjer bi se lahko odzvali drugače, pa se vračamo v preverjeno odzivnost, ki ne prinese željenih učinkov.
In prav zato je pomembno raziskovati, katera prepričanja nosimo s seboj in s tem preveriti, ali nam še vedno služijo na način, kot so nam nekoč, ko so nam bila v pomoč in uteho.
Koncept zgodnjih neprilagojenih shem
V 80. letih prejšnjega stoletja je kot razširitev kognitivno-vedenjske terapije (CBT) dr. Jeffrey Young razvil kompleksen in poglobljen klinični terapevtski pristop Scheme Therapy in koncept oblikovanja zgodnjih neprilagojenih shem (Early Maladaptive Schemas).
Zgodnje neprilagojene sheme so globoko ukoreninjeni vzorci mišljenja, čustvovanja in telesnega doživljanja, ki se lahko oblikujejo v otroštvu ali mladostništvu, ko pomembne čustvene potrebe niso bile ustrezno zadovoljene. Kasneje jih lahko nezavedno prenašamo v odraslo življenje, kjer vplivajo na naš odnos do sebe, drugih in sveta na sploh ter na način, kako se odzivamo v odnosih in življenjskih situacijah.
Pomembno je razumeti, da shema ni isto kot vedenje. Shema je globlji vzorec oziroma neke vrste program. Vedenje pa je način, kako se na ta vzorec odzovemo.
Na primer: »Ljudje me vedno zapustijo.« Takšno nezavedno prepričanje je lahko povezano s shemo zapuščenosti. Na vedenjski ravni pa se lahko človek, ki ga vodi takšna shema, začne oklepati odnosa, postane ljubosumen, nenehno išče čustveno potrditev ljudi okoli sebe ali pa naredi ravno nasprotno in se odnosom izogiba, da ga ne bi mogel nihče zapustiti. Isti notranji strah se lahko izrazi na zelo različne načine.
Teh 18 shem lahko razumemo kot nekakšen zemljevid različnih področij, na katerih se lahko v našem notranjem svetu pojavljajo ponavljajoče se teme. Vendar pa takšni notranji zemljevidi niso enostavni ali enopomenski. Na njih lahko vpliva veliko različnih izkušenj, odnosov, okoliščin in tudi naš način doživljanja sveta. Včasih pa se določeni vzorci, ki nas omejujejo, skozi življenje ponavljajo tako pogosto, da jih začnemo doživljati kot nekaj samoumevnega; kot del sebe, ne kot nekaj, kar smo se nekoč naučili.
Kako nastanejo sheme?
Sheme niso nujno posledica ene same velike travmatične izkušnje. Pogosto nastajajo skozi ponavljajoče se izkušnje, v katerih otrokove temeljne čustvene potrebe niso bile dovolj zadovoljene. Hkrati ima pomembno vlogo tudi temperament otroka in način, kako posameznik doživlja svoje okolje.
Youngov model govori o petih temeljnih čustvenih potrebah:
- varna navezanost, stabilnost, sprejetost in skrb,
- avtonomija, kompetentnost in občutek identitete,
- svoboda izražanja potreb in čustev,
- spontanost in igra,
- realne meje in sposobnost samonadzora.
Če so nekatere od teh potreb dalj časa nezadovoljene, se lahko otrok prilagodi okolju tako, da razvije določena prepričanja o sebi in drugih. In tisto, kar je bilo nekoč morda zelo smiselna prilagoditev, lahko kasneje postane omejujoč vzorec.
18 zgodnjih neprilagojenih shem na kratko
Youngov model vsebuje 18 shem, razdeljenih v pet večjih področij.
1. Prekinjena povezanost in zavrnitev
Sem spadajo naslednje sheme:
Zapuščenost/nestabilnost – pričakovanje, da bodo pomembni ljudje odšli.
Nezaupanje/zloraba – pričakovanje, da bodo drugi lagali, manipulirali, izkoristili ali prizadeli.
Čustvena prikrajšanost – občutek, da naše potrebe po ljubezni, razumevanju, podpori ali zaščiti ne bodo zares zadovoljene.
Pomanjkljivost/sram – globok občutek, da je z nami nekaj narobe in da nismo vredni ljubezni ali spoštovanja.
Socialna izoliranost – občutek, da ne pripadamo, da smo drugačni ali ločeni od drugih.
To so sheme, pri katerih se pogosto dotaknemo zelo osnovnega vprašanja: »Sem lahko varna, sprejeta in povezana z drugimi?«
2. Ovirana avtonomija in učinkovitost
Sem sodijo naslednje sheme:
Odvisnost/nekompetentnost – prepričanje, da nismo sposobni samostojno oblikovati ustreznih sodb, sprejemati odločitev in se spoprijemati z vsakdanjimi situacijami.
Občutek ranljivost – neprestani strah, da se nam bo zgodilo nekaj groznega.
Zlitost z drugimi/nerazvit jaz – občutek, da brez osebe, s katero smo tesno povezani, niso celoviti – to je lahko prijatelj, brat ali sestra, starš ali kdo drug.
Neuspeh – Ljudje s tem vzorcem imajo občutek, da so v življenju neuspešni in verjamejo, da jim bo še spodletel vsak poskus, da bi dosegli, kar si želijo.
Skupna tema je vprašanje: »Ali zmorem sama? Ali lahko zaupam sebi?«
3. Ovirane meje
Sem spadata shemi:
Upravičenost/grandioznost – ta shema se deli na tri podtipe, vsem pa je skupen občutek, da bi morale naše potrebe imeti posebno težo oziroma da za nas pravila ne veljajo enako kot za druge.
Pomanjkanje samonadzora/samodiscipline – težave z vztrajanjem, impulzivnostjo in toleriranjem neprijetnih čustev ali frustracije.
4. Usmerjenost v druge
Sem sodijo sheme:
Podrejanje – temelji na prepričanju, da lastna čustva, potrebe, želje in mnenja niso pomembna in hkrati v sebi čuti strah pred posledicami izražanja lastnih potreb.
Samopožrtvovalnost – odpovedovanje se lastnim potrebam in osredotočanje na potrebe drugih, pri čemer v sebi iskreno verjamemo, da je prav, da druge postavljamo pred sebe.
Iskanje odobravanja/priznanja – občutek lastne vrednosti temelji na mnenjih, odzivih in odobravanju drugih. Prepričanje, da bomo sprejeti in cenjeni samo, če nas bodo drugi občudovali.
To je področje, kjer lahko človek svojo notranjo orientacijo zelo močno usmeri navzven. Pogosto se sprašujemo: »Kaj potrebujejo drugi?«, »Kaj si bodo mislili?«, »Ali bodo zadovoljni?«
5. Pretirana previdnost in zaviranje
Zadnji sklop vsebuje naslednje sheme:
Negativizem/pesimizem – težnja, da gledamo na življenje z negativne strani. Natančneje, osredotočamo se na bolečino, trpljenje, neuspehe in težave v življenju, pozitivne vidike pa razvrednotimo.
Čustveno zaviranje – močno samonadzorovaje; pri sebi zaviramo izražanje tako pozitivnih kot negativnih čustev. Prav tako lahko poskušamo preprečiti drugim, da bi kazali močna čustva. Zato se običajno ne obnašamo naravno, spontano ali igrivo.
Neizprosni standardi/hiperkritičnost – Človeka žene perfekcionizmom, (obsesivna) pozornost do podrobnosti ter izrazito kritičen odnos do drugih in do samega sebe. Posledica je lahko izčrpanost, napetost in nezadovoljstvo, tudi takrat, ko je objektivno naredil ogromno.
Kaznovalnost – prepričanje, da je treba napake kaznovati, namesto da bi jih odpuščali.
Tu se pogosto srečamo z notranjim pritiskom: »Kaj če gre kaj narobe?«, »Ne smem pokazati preveč.«, »Moral/a bi narediti bolje.«, »Napake niso dovoljene.«
Zakaj je zanimivo delati s shemami tudi izven terapevtskih okvirjev?
Zame so sheme zanimive predvsem z vidika natančne sistematizacije notranjih vzorcev, ki smo jih razvili v otroštvu, a na nas vplivajo še danes. Ker nisem klinični shema terapevt, 18 zgodnjih neprilagojenih shem uporabljam kot izobraževalni okvir za čustveno regulacijo s pomočjo EFT tapkanja.
Prav tako mi sheme pomagajo razumeti nekaj, kar je sicer precej težko razumeti: Zakaj nekaj vem, pa tega ne morem živeti?
Lahko na primer ve, da sem vredna ljubezni. Toda če se aktivira shema pomanjkljivosti, lahko moje telo in čustva reagirajo, kot da to zame ni res.
Lahko vem, da znam reči ne, vendar če se aktivira podrejanje, se lahko ob sami misli na postavljanje meje pojavi tesnoba, krivda ali strah.
Lahko zavestno vem, da napaka ni katastrofa, toda če se aktivira shema kaznovalnost ali neizprosni standardi, lahko notranji kritik vseeno začne svoj običajni destruktivni monolog. Razumevanje je zelo pomembno. Toda včasih samo razumevanje ni dovolj. In tukaj lahko postane zanimivo EFT tapkanje.
Kako lahko pri tem vključimo EFT tapkanje?
EFT tapkanje oziroma Emotional Freedom Techniques združuje kognitivno usmerjanje in nežno tapkanje akupresurnih točk po telesu.
Novejša sistematična raziskava z meta-analizo iz leta 2026 je preučevala vpliv kliničnega EFT tapkanja na psihološki in fiziološki stres. V raziskavo je bilo vključenih 17 randomiziranih kontroliranih študij z več kot 1.000 udeleženci.
Rezultati so pokazali pomembno zmanjšanje psihološkega stresa ter majhno do zmerno izboljšanje nekaterih fizioloških kazalnikov stresa. To pomeni, da so raziskovalci zaznali učinke tako pri tem, kako so udeleženci doživljali stres, kot tudi pri nekaterih merljivih telesnih odzivih, povezanih s stresom.
EFT tapkanje in notranja prepričanja
Tukaj ni mišljeno, da z EFT tapkanjem klinično obravnavamo določeno shemo. EFT tapkanje lahko služi kot način, s katerim zavestno usmerimo pozornost na določen notranji vzorec, ga povežemo z aktualnimi situacijami, čustvi in telesnimi občutki ter postopoma raziskujemo, kako se naš odziv spreminja.
In prav to je lahko zelo zanimivo.
Namesto:
»Vem, da se moram imeti rada.«
lahko pridemo bližje temu:
»Ko pomislim nase, se v meni pojavi občutek, da nisem dovolj dobra.« To je veliko bolj konkretno. In s konkretnim notranjim doživljanjem lahko tudi tapkamo.
Spletni program: Razvozlavanje notranjih vzorcev z EFT tapkanjem – 18 srečanj. Ena shema naenkrat
V tem programu bomo koncept zgodnjih neprilagojenih shem uporabili nekoliko drugače.
Namesto klinične terapije s shemami bomo 18 shem vzeli kot okvir oz. zemljevid za raziskovanje naših notranjih vzorcev in nanje aplicirali EFT tapkanje. Vsak teden se bomo posvetili eni shemi ter skozi tapkanje raziskovali čustva, misli in telesne odzive, ki se ob njej pojavljajo.
Cilj ni diagnosticiranje ali »odpravljanje« shem, temveč ustvarjanje več prostora za zavedanje, čustveno regulacijo in drugačen odziv. Gre za program samopomoči in coachinga ter ne predstavlja klinične terapije s shemami ali obravnave duševnega zdravja.
V 18 tednih bomo skozi EFT tapkanje raziskali vseh 18 zgodnjih neprilagojenih shem:
Vsak teden bomo vzeli eno. Najprej jo bomo razumeli. Nato pogledali, kako se lahko kaže v vsakdanjem življenju.
- Kje jo prepoznamo?
- Kaj jo sproži?
- Kaj se zgodi v telesu?
- Katere misli se pojavijo?
- Kako se odzovemo?
In potem bomo tapkali.
Kaj če se prepoznaš v več shemah, ne pa v vseh?
To je pravzaprav precej običajno. Sheme niso izolirane škatle. Lahko se medsebojno prepletajo in ena lahko aktivira drugo.
Na primer:
»Nisem dovolj dobra.«
lahko vodi v:
»Moram biti popolna.«
kar lahko vodi v:
»Če naredim napako, sem si jo zaslužila.«
In potem se znajdemo v zelo napornem notranjem krogu. To je tudi eden od razlogov, zakaj se mi zdi raziskovanje shem tako dragoceno. Ker s tem dobimo jezik in strukturo za nekaj, kar smo morda že dolgo čutili, pa nismo znali poimenovati.
Tudi če se ne prepoznaš v vseh shemah, lahko tapkanje vseh shem ugodno vpliva na tvoj živčni sistem. Program je zasnovan kot celota, ki prinaša uvid in razbremenitev.
Morda torej nismo zares “takšni”
Morda smo se samo zelo zgodaj naučili, da moramo biti takšni, da bi bili varni.
Da moramo biti popolni.
Da moramo ugajati.
Da ne smemo preveč čutiti.
Da moramo vse narediti sami.
Da ne smemo narediti napake.
Da moramo biti močni.
Da se ne smemo zanesti na druge.
Da moramo vedno najprej poskrbeti za nekoga drugega.
In morda nam danes ti vzorci ne služijo več na enak način, kot v otroštvu, temveč nas celo omejujejo.
To pa ne pomeni, da jih moramo na silo odstraniti. Lahko jih poskušamo najprej razumeti, nato prepoznavati, nato čutiti, nato sprejeti … in s tem počasi ustvarjati več prostora za drugačen odziv.
In pri tem ti lahko pomaga Spletni program: Razvozlavanje notranjih vzorcev z EFT tapkanjem
18 srečanj EFT tapkanja.
18 zgodnjih neprilagojenih shem.
18 priložnosti, da sebe vidiš malo globlje.
Ne bomo iskali, kaj je z nami narobe. Iskali bomo tisto, kar je nekoč imelo svoj razlog in smisel. In preverili, ali mora ta razlog še vedno voditi naše življenje, pa temu ne ustreza več.
Opozorilo: Program je namenjen osebnostni rasti in delu na sebi. Ne predstavlja diagnoze, psihoterapije ali nadomestila za zdravstveno oziroma psihoterapevtsko obravnavo. Če doživljaš resno psihološko stisko ali imaš diagnosticirano duševno motnjo, je pomembno, da je program dopolnilo ustrezni strokovni obravnavi in ne njen nadomestek.
💛✨Več o programu in prijava tukaj ☀️🌻
Viri in nadaljnje branje
- Young, J. E., Klosko, J. S., & Weishaar, M. E. (2003). Schema Therapy: A Practitioner’s Guide.
- Taylor, C. D., Bee, P., & Haddock, G. (2017). Does schema therapy change schemas and symptoms? A systematic review across mental health disorders. Raziskava je našla začetne dokaze o zmanjšanju EMS in simptomov, vendar opozarja, da je dokazna baza za nekatere skupine še omejena.
- Zhang, K. et al. (2023). The efficacy of schema therapy for personality disorders: a systematic review and meta-analysis. Meta-analiza je pokazala zmanjšanje zgodnjih neprilagojenih shem pri schema terapiji, ob hkratnih omejitvah raziskovalne baze.
- Bär, A. et al. (2023). Early Maladaptive Schemas and Schema Modes in clinical disorders: A systematic review. Pregled raziskuje povezanost EMS z različnimi kliničnimi težavami.
- Church, D. et al. (2022). Clinical EFT as an evidence-based practice for the treatment of psychological and physiological conditions: A systematic review.
- Stapleton, P. & van Elst, A. (2026). Clinical emotional freedom techniques for psychological and physiological stress reduction: A systematic review and network meta-analysis.
- https://www.attachmentproject.com/blog/early-maladaptive-schemas/
- https://donwinn.blog/2022/02/08/how-childhood-beliefs-are-formed-and-why-they-matter/